Slovar

SLOVAR¹

 

LGBT je okrajšava, ki se nanaša na lezbično, gejevsko, biseksualno in transspolno skupnost. Izraz je namenjen poudarjanju raznolikosti vedenj, ki temeljijo na spolni usmerjenosti in spolni identiteti. Lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe namesto izrazov, kot so spolne manjšine, homoseksualci ali geji, raje uporabljajo LGBT, saj je pomen vključujoč in se nanaša na celoten spekter identitet, ki so lahko tarča homofobije ali transfobije.

Spolna usmerjenost je sposobnost osebe, da občuti globoko čustveno in spolno privlačnost ter ima intimne in spolne odnose z osebami nasprotnega spola, osebami enakega spola ali več kot enega spola. Na primer, geje spolno privlačijo drugi moški, s katerimi lahko oblikujejo intimna razmerja. Lezbijke spolno privlačijo druge ženske, s katerimi lahko oblikujejo intimna razmerja. Biseksualne posameznike tako telesno kot čustveno privlačijo tako moški kot ženske. Heteroseksualne osebe čutijo spolno in čustveno privlačnost do oseb nasprotnega spola. Seksologija smatra, da so vse spolne usmerjenosti enakovredne.

Posameznika se označi za homoseksualnega ali istospolno usmerjenega na podlagi spola izbranega spolnega in ljubezenskega partnerja (partnerjev). Če je partnerjev spol izključno (ali skoraj izključno) enak spolu posameznika, je posameznik homoseksualen. V vsakdanjih okoliščinah priporočamo uporabo izraza lezbijka in gej namesto homoseksualci. Izraza lezbijka in gej sta nevtralna in pozitivna, s poudarkom na identiteti in ne na seksualnosti. Poleg tega ima izraz homoseksualec zgodovinski prizvok patologije.

Posameznik je heteroseksualen, če je posameznikov spol nasproten od spola izbranega spolnega ali ljubezenskega partnerja.

Biseksualec je posameznik, ki ga čustveno in/ali spolno privlačijo osebe več kot enega spola. Biseksualnost ne pomeni, da nekoga privlačijo vsi naenkrat, ampak da je sposoben oblikovati zadovoljujoča spolna in/ali čustvena razmerja z osebo kateregakoli spola.

Lezbijka je ženska, ki jo fizično in/ali čustveno privlačijo izključno (ali skoraj izključno) ženske.

Gej je moški, ki ga fizično in/ali čustveno privlačijo moški. V angleščini se beseda gay lahko nanaša tudi na lezbijke.

Nerazkritost ali zaklozetiranost (ang.: in the closet): je izraz, s katerim opisujemo situacijo, v kateri se je oseba odločila, da ne bo odkrita glede svoje spolne usmerjenosti (lezbijka, gej, biseksualec/ka) ali spolne identitete/izraza (trans oseba). Oseba, ki je nerazkrita in aktivno prikriva svojo spolno usmerjenost ali spolno identiteto.

Razkritje ali outiranje je proces odkrivanja, razkrivanja in priznanja identitete posameznika ali posameznice kot lezbijke, geja, biseksualca/ke ali transspolne osebe tako samemu sebi, kot tudi ožjemu in širšemu okolju. Razkritje se lahko zgodi tudi proti volji posameznika in posameznice. V tem primeru je razkritje neželeno in je oblika psihološkega nasilja. Tako (nasilno) razkrite osebe so lahko izpostavljene nepričakovanim reakcijam, kot so grožnje, izsiljevanje, nadlegovanje in druge oblike nasilja.

Spolna identiteta se nanaša na globoko doživljanje notranjega in individualnega spola (družbenega spola), ki se lahko ali pa ne ujema z biološkim spolom, vključno z osebnim občutenjem telesa in drugih izrazov spola, kot na primer z oblačenjem, govorom, telesnimi gibi itd.

Spol se nanaša na biološko določene spolne razlike med moškimi in ženskami.

Družbeni spol se nanaša na družbeno določene vloge in vedenje, aktivnosti in lastnosti, ki jih določena družba smatra kot primerne za moške oziroma ženske.

Transspolna oseba je oseba, katere spol, določen ob rojstvu, se ne ujema s spolom, ki ga sama občuti in izraža; tj. z njeno spolno identiteto. Transspolna oseba se lahko počuti ≫nasprotnega≪ spola od tistega, ki ji je bil pripisan ob rojstvu, pogosto pa se sploh ne opredeljuje v okvirih moškega ali ženskega spola in se identificira kot ≫tretji spol≪.

Transseksualna oseba je oseba, ki zaradi neskladja med občutenim in biološkim spolom vstopi v proces t. i. ≫spremembe spola≪. Tu gre za kompleksen proces sprememb, ki potekajo primarno na telesni ravni in jih dosežemo s hormonsko terapijo in/ ali operativnimi posegi; zanj se ljudje odločajo predvsem iz nuje po usklajevanju zunanjega videza z notranjim občutenjem lastnega spola.

Transspolnost je stanje, v katerem se oseba ne počuti ali izraža skladno s pričakovano spolno vlogo biološkega spola. V nasprotju s transseksualnostjo ne vključuje nujno tudi hormonskih in/ali operativnih sprememb. Transspolno osebo lahko privlačijo moški, ženske, druge transspolne osebe.

Transseksualnost je stanje, v katerem se oseba počuti in izraža nasprotno od spola, ki ji je bil pripisan ob rojstvu. Transseksualne osebe imajo praviloma za cilj uspešen prehod v ≫nasprotni≪ spol s pomočjo hormonske terapije in/ali operacij: transseksualni moški prehajajo iz ženske v moškega, transseksualne ženske pa iz moškega v žensko.

Stereotip je posplošena podoba socialne skupine ali osebe, ki ne priznava nobenih razlik med posamezniki znotraj te skupine, ne glede na to ali temelji na spolu, etnični pripadnosti, spolni usmerjenosti ali drugih skupnih lastnostnih. Stereotipi so privlačni, ker nam omogočajo kategorizacijo ljudi in stvari okoli nas. Podobno kot predsodke lahko tudi stereotipe podedujemo iz okolja in kulture. Primer stereotipizacije gejev in lezbijk je prepričanje, da so vsi geji umetniško nadarjeni in vse lezbijke možatega videza.

Predsodek je vnaprejšnje in pogosto nepreverjeno in neutemeljeno negativno ali pozitivno mnenje o socialno skupini ali posamezniku (največkrat na osnovi rase / etnične pripadnosti, spola, družbenega razreda, starosti, invalidnosti, vere, spolne usmerjenosti, narodnosti ali drugih osebnih značilnosti). Posameznika vrednotimo zgolj na podlagi njegove skupinske pripadnosti. Pogosto delujejo predsodki mimo zavednega. Prevzeti so avtomatično in glede na druga stališča razviti že zelo zgodaj. Zaradi čustvene zaznamovanosti predsodki nemalokrat vodijo v posredno ali neposredno diskriminacijo osebe ali skupine.

Heteronormativnost se nanaša na kulturne in družbene prakse, kjer posamezniki verjamejo in se vedejo, kot da je heteroseksualnost edina možna spolna usmerjenost. Ravno tako tudi implicira, da je heteroseksualnost edina normalna in ključni vir družbenega nagrajevanja. Heteronormativnost je pogosto prisotna v učnem načrtu na implicitne načine, saj obstaja veliko sporočil, ki predstavljajo samo heteroseksualne modele razmerij in načine obnašanja (npr. par, ki ga sestavljata moški in ženska).

 Diskriminacija je neenako obravnavanje, ki lahko temelji na vrsti razlogov, kot so starost, etnično poreklo, invalidnost ter tudi spolna usmerjenost ali spolna identiteta. Diskriminacija je lahko neposredna (situacija, kjer se posameznika obravnava slabše kot druge na podlagi njegove osebne okoliščine) ali posredna (navidezno nevtralen ukrep ali praksa postavita posameznika, ki ima določeno osebno okoliščino, v slabši položaj v primerjavi z drugimi), obe vrsti pa lahko vodita do viktimizacije in nadlegovanja.

Primera neposredne diskriminacije:

Tomaž se je nedavno pred sošolci razkril kot gej. Od takrat se mu zdi, da se ga izogibajo, ga izključujejo iz razrednih aktivnosti, obravnavajo z distanco in obrekujejo. Čeprav je bil vedno dober športnik, ga zdaj nihče noče v ekipi. Vedno ga izberejo zadnjega ali zavrnejo, a ne zaradi sposobnosti, ampak ker njegovi prijatelji nočejo igrati v ≫gejevskem moštvu≪.

Eva je bila vedno odličnjakinja. Vsako leto jo je vodstvo šole prosilo za govor na šolski proslavi. Letos pa so ji povedali, da zaradi skrb vzbujajočih govoric, da naj bi bila lezbijka, pa tudi zaradi njenega novega videza (spremenila si je pričesko) ne odraža reprezentativne podobe dijakinje.

Primera posredne diskriminacije:

Na šoli se vsako leto praznuje Valentinovo. Mladi pošiljajo drug drugemu sporočilca o simpatiji in ljubezni. Primer šolske aktivnosti, ki se odvija v nekaterih šolah, spodbuja fante, da pišejo dekletom in obratno. Čeprav diskriminacija ni namerna ali implicitna, je Valentinovo predstavljeno kot dan, ki slavi razmerja fant–dekle, kar preprečuje gejevskim in lezbičnim dijakom in dijakinjam, da bi se počutili vključene v koncept in z njim povezane aktivnosti.

Maturantski ples je najpomembnejši ritual ob koncu srednje šole. Dijaki običajno na ples povabijo partnerje. Ni izrecno prepovedano, da bi se LGBT dijaki udeležili plesa, toda ples je tradicionalno namenjen partnerjem nasprotnega spola. Nemalokrat LGBT dijaki in dijakinje, ki bi radi povabili svoje partnerje oz. partnerke, naletijo na učitelje, ki temu nasprotujejo, češ, saj sicer sprejemamo LGBT dijake, a to ni v skladu s šolsko tradicijo maturantskega plesa.

Homofobija je predsodek, iracionalen strah ali sovraštvo do lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih oseb, ki se izraža skozi strah, sovraštvo in nestrpnost. Lahko se pojavi v obliki verbalnega ali fizičnega nasilja in diskriminacije. Homofobija vpliva tudi na tiste, za katere se domneva, da so LGBT.

Homofobijo zaznavamo v različnih oblikah:

Ponotranjena homofobija je prisotna takrat, kadar lezbijke, geji ali biseksualne osebe verjamejo in sprejemajo, da je heteroseksualna spolna usmerjenost edini pravilen način obstoja in življenja.

Institucionalizirana homofobija je prisotna takrat, kadar oblasti delujejo proti enakosti LGBT oseb, bodisi v obliki diskriminatorne zakonodaje, institucionalnih politik, sovražnega govora izvoljenih predstavnikov, prepovedi parade ponosa ali drugih oblik diskriminacije.

Homofobno nasilje (verbalno / fizično) je, kadar se dejanska ali domnevna spolna usmerjenost ali spolna identiteta osebe uporablja za izključevanje, grožnje, poškodovanje ali poniževanje te osebe. Homofobno nasilje je največkrat posredno: homofobne opazke in šale lahko ustvarijo vzdušje homofobije, ki mlade posredno izključuje, jim grozi, jih žali ali ponižuje.

Homofobno ustrahovanje je po raziskavah najbolj značilna oblika homofobnega nasilja, s katero so soočeni LGBT najstniki, in se dotika pomembnega elementa identitete posameznika, saj cilja na njegovo notranjo podobo in samozavest. Podobno je seksističnemu ali rasističnemu ustrahovanju. Tu je potrebno vedeti, da spolna usmerjenost ali spolna identiteta nista izbiri, ampak neločljiv del tega, kdo posameznik je. Vsak dijak ali dijakinja je lahko žrtev ustrahovanja, najsi je istospolno usmerjen/-a ali ne. Včasih mladi postanejo žrtev nadlegovanja, ker jih drugi označijo za istospolno usmerjene ali ker imajo istospolno usmerjene družinske člane ali prijatelje; pogosto tudi zato, ker kakorkoli izstopajo ali pa ne ustrezajo tradicionalnim spolnimi stereotipom – niso ≫pravi≪ fantje ali ≫prava≪ dekleta.

Homofobno ustrahovanje lahko vključuje naslednje vedenje: zmerjanje, širjenje govoric in opravljanje o spolni usmerjenosti ali identiteti mladostnika, širjenje negativnih gejevskih šal, uporabo homofobnih groženj ali vedenja, fizični ali spolni napad, prepoved osebi, da sodeluje pri aktivnostih in igrah ali drugih družabnih dogodkih, krajo osebnih predmetov ali poškodovanje lastnine s homofobnimi grafiti, uporabo elektronske pošte, SMS-ov ali drugih spletnih tehnologij za grožnje ali širjenje govoric o spolni usmerjenosti ali identiteti posameznika, neželeno razkritje ali grožnje po razkritju osebe kot lezbijke, geja, biseksualne ali transspolne osebe pred sošolci, učitelji ali družino.

Primer homofobnega ustrahovanja: Ko so na eni izmed socialnih mrež razkrili, da je Miha gej, so njegovi prijatelji in sošolci spremenili svoj odnos do njega. Nenadoma je postal tarča zbadanja in zmerljivk. Med odmori so ga fantje zasmehovali in zmerjali s homofobnimi zmerljivkami in uporabljali neprimerne geste (grabili so se za mednožje). Ko je Miha to povedal učiteljem, so mu rekli, da je preobčutljiv in da je sošolce verjetno s čim izzival.

Transfobija je strah, zavračanje ali odpor, pogosto v obliki stigmatizirajočega odnosa ali diskriminatornega vedenja, do trans oseb, vključno do transspolnih oseb in transvestitov.