Podpora dijakom

Pri razpravi v razredu in pri pogovoru s posameznimi dijaki bodite pozorni na izraze, ki jih uporabljajo; lahko so vključujoči ali izključujoči. Jezik je orodje za ustvarjanje zaupanja in intimnosti in metoda za izobraževanje ter oblikovanje odprtosti in sprejemanja. Ne domnevajte, da so vsi vaši dijaki heteroseksualni. Uporabljajte primere, ki ne izhajajo iz domneve, da so vsi heteroseksualni; namesto da rečete: ≫Princ William je bil tarča zvedavih pogledov deklet≪, recite ≫tarča zvedavih pogledov≪ ali ≫pogledov mnogih fantov in deklet≪. Odzovite se na verbalno homofobijo. Ne uporabljajte ali ponavljajte besed, ki bi lahko bile žaljive. Odprto uporabite besede, kot so gej, lezbijka in homofobija, in takoj odgovorite in popravite dijake, ki uporabljajo izraze o istospolni usmerjenosti kot žaljivke. Učitelj ima veliko priložnosti, da izrazi podporo istospolno usmerjenim dijakom in dijakinjam. Če se vam dijak ali dijakinja zaupa, se mu/ji zahvalite za zaupanje. Počakajte, da vam sam/a pove, kako mu/ji še lahko pomagate. Mogoče je na začetku dovolj to, da se vam je zaupal/a. Če potrebuje dodatno podporo, mu/ji lahko pomagate tako, da ga/jo znate usmeriti k osnovnim virom o LGBT tematiki na šoli, v bližnji okolici ali skupnosti (knjižnice, NVO, ki imajo svetovalnice za mlade). Pomembno je tudi, da uporabljate vključujoč jezik in sočustvujete s posameznikovo situacijo. Puberteta je v vsakem primeru težavno obdobje. Predstavljajte si težave mladostnika, ki mora še razrešiti svoje občutke do homoseksualnosti ali biseksualnosti v šolskem okolju, ki je do tega pogosto nenaklonjeno ali celo sovražno. Obenem pa morate vedeti, da najstniki neredko tudi doma ne najdejo prave podpore. Pogovor, v katerem boste dijaka ali dijakinjo sprejeli takšnega kakršen/a je in mu/ji znali svetovati, lahko osebo spodbudi ali razbremeni ter poveča in okrepi občutek sprejetosti in samopodobe. V nasprotnem primeru pa lahko povzroči še močnejše občutke odrinjenosti, ogroženosti in nezaupanja do zaposlenih na šoli, ta strah pa vpliva na sposobnost koncentracije in učenja.

 

Kaj narediti1 Čemu se izogibajte
Pokažite zanimanje in pozorno poslušajte

Kaj se je zgodilo? Kako se počutiš?

Mi lahko razložiš?

Ne zavirajte ali podcenjujte

Slona delaš iz muhe!

Zberi se, no!

Zaradi zadrege, strahu ali neugodja je dijaku morebiti težko pripovedovati svojo zgodbo. Pokažite zanimanje, spodbujajte in mu dopustite, da deli izkušnjo z vami.
Recite, da verjamete

Verjamem.

 

Ne dvomite ali omalovažujte

Na naši šoli to ni mogoče.

Si povsem prepričana?

Včasih pripoved ni jasna in logična, kar je značilno za žrtve nasilja iz sovraštva. Če ste prvi, ki se vam je najstnik razkril, mogoče ni prepričan, kaj naj reče ali kaj je primerno. Pokažite mu, da sprejemate njegovo izkušnjo, saj se lahko drugače počuti krivega in se umakne.
Sočustvujte in sprejmite njegove občutkeŽalosti me./Veseli me.

Predstavljam si, da je težko.

Pravico imaš, da se tako počutiš.

Ne povejte svoje zgodbe

Ko sem bila tvojih let …

Mislim, da je moja sestrična tudi lezbijka.

 

Za žrtve nasilja in mlade, ki se razkrivajo, je pomembno, da čutijo, da nekomu ni vseeno in da pri tem niso sami. Nekatera čustva je težko izraziti; jasno in vidno sprejemanje deluje kot spodbuda. Tudi če težko izražate čustva, jih ne zavirajte s preusmerjanjem pozornosti nase.
Nudite informacije

Homoseksualnost je normalna spolna usmerjenost. Kar doživljaš, je diskriminacija in je pravilnik naše šole ne dovoljuje.

Ne izražajte sodb in stereotipov

Geji so krasni umetniki.

Sem strpna, a parade ponosa se mi zdijo

neprimerne.

 

Pogosto se mladi ne znajo izraziti in nimajo dovolj znanja za resnično razumevanje situacije, ki jo doživljajo. Nudite objektivne informacije in poimenujte stvari, kot so stereotipi in homofobija. Ne posplošujte, sodite ali delite predsodkov.
Vlijte samozavest in ponudite pomoč

Kaj potrebuješ v tej situaciji?

Ti lahko kako pomagam?

 

Ne vsiljujte rešitev

Moral bi povedati staršem.

Ne smeš se razkriti ali javno razkazovati svoje spolne usmerjenosti.

Pogovor je lahko prvi korak, toda odločitev o tem, kdaj in kako ukrepati naprej, je mladostnikova. Morda mislite, da imate najboljšo rešitev, a nimate popolnega vpogleda v njegovo realnost, potrebe in edinstven način doživljanja. Dajte dijaku ali dijakinji proste roke; s tem izražate spoštovanje in vlivate samozavest.

 

Za tovrstne zaupne pogovore je potrebno najprej identificirati in pripraviti varen prostor in si za pogovor vzeti čas. Drugi korak vključuje izboljšanje zavedanja, kako vaša stališča vplivajo na varen prostor; pozabite na vsa pričakovanja in domneve ter se osredotočite na dijakovo zgodbo in realnost, pozorno poslušajte in sočustvujte. Takšni pogovori so lahko za učitelja lahko težavni, ne samo zaradi čustvenega elementa, ampak tudi zato, ker je lahko slišano v nasprotju z njegovimi pogledi in prepričanjem. Prava pomoč pomeni sprejemanje mladostnika takega, kot je, z vsemi njegovimi občutki (vključno z ideali in mnenji, s katerimi se učitelj ali svetovalec ne strinjata). Občutek večvrednosti lahko ovira povezavo med vami in dijakom, ki pa mora imeti brezpogojen občutek varnosti in podpore.

1 Oblikovano po Jackie Masher “Surviving trauma and Anxity As a Result of Events of Discrimination”, v: The therapist notebook for lesbian, gay and bisexual clients: homework, handouts, and activities for use in psychotherapy. Joy S. Whitman, Cynthia J. Boyd, ur. New York: Haworth Clinical Practice Press, 2003.

Partnerji v projektu Prebijamo tišino:
Slovenija: Društvo informacijski center Legebitra (www.drustvo-legebitra.si)
Poljska: Kampania Przeciw Homofobii (http://world.kph.org.pl/)
Škotska: LGBT Youth Scotland (https://www.lgbtyouth.org.uk/)

Podporniki projekta Prebijamo tišino:

Evropska komisija in
Študentska orgainzacija Univerze v Ljubljani

Projekt »Breaking the Walls of Silence« (Prebijati tišino) se izvaja od podpori Evropske komisije, Fundamental Rights & Citizenship Programme, DG Justice. Vsebina projekta ne odraža nujno stališča Evropske komisije.

Lokalno in nacionalno podporo raziskovanju odnosa do homoseksualnosti in homofobije v šoli (2011) so izrazili:

Urad Republike Slovenije za Mladino
Ministrstvo za šolstvo in šport
Znanstveni svet Pedagoškega inštituta
SVIZ – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije